Pretekli kolesarski teden je bil popolnoma v znamenju Dirke po Italiji za dekleta. Kolesarke so nam v devetih etapah ponudile toliko drame in zanimivih zgodb, da jih zlepa ne bomo pozabili. Odločitev o zmagovalki je padla šele v zadnjih kilometrih poslednje etape. Na koncu je slavila Demi Vollering, brez obotavljanja in slabe vesti pa lahko zapišemo, da je zmagalo predvsem kolesarstvo. Svoj del je k dramatičnosti dirke prispevala tudi odlična Urška Žigart.
Demi Vollering druga kolesarka z zmago na vseh Grand Tourih
Aktualna evropska prvakinja je na start letošnje Dirke po Italiji za dekleta prišla kot izrazita favoritinja za končno zmago. Ta naziv si je prislužila z odličnimi rezultati na spomladanskih enodnevnih preizkušnjah, ko je vedno znova prepričljivo odpravila konkurenco. Kljub temu je nad njo visel vsaj rahel dvom glede njenih sposobnosti na najtežjih vzponih v svetu kolesarstva.
Tako lansko kot predlansko leto je morala Vollering (FDJ United – Suez) na Dirki po Franciji priznati premoč tekmicam. Predvsem lanski vzpon na Col de la Madeleine, na katerem je zasedla četrto mesto, je sprožil marsikatero debato o njenih pomanjkljivostih. V ospredje se je potiskalo razmišljanja, ki so poudarjala, da se bo morala Nizozemska odpovedati nekaterim elementom svojega dirkanja, če bo želela še kdaj osvojiti najbolj prestižno dirko v svetu kolesarstva.
Vollering je trenutno zagotovo najbolj vsestranska kolesarka v karavani. Je najboljši približek Tadeju Pogačarju, kar ga lahko ponudi žensko kolesarstvo, vendar se zdi, da gre za verzijo Pogačarja pred letom 2024, ko je bil ta še vedno ranljiv na najzahtevnejših gorskih etapah. V času, ko žensko kolesarstvo postaja vse bolj specializirano, najbolj očiten primer tega je Pauline Ferrand-Prévot (Visma Lease a Bike), je Vollering predstavnica stare šole, ki ne želi celotne sezone podrediti zgolj enemu cilju.
Letos ji takšen pristop odlično uspeva, saj je poleg Dirke po Italiji osvojila tudi dva spomenika. Dirki po Flandriji in Liege-Bastogne-Liege pa je dodala še kopico drugih prestižnih preizkušenj. Na najtežjem klancu Gira Colle delle Finestre se ji sicer ni uspelo znebiti tekmic, je pa kolesarska FDJ United – Suez dokazala, kako pomembno je biti močan na vseh terenih. Glavno tekmico Anno van der Breggen (SD Worx – Protime), je strla na zadnji etapi, ki je sicer potekala po razgibanem terenu, vendar ni vsebovala največjih prelazov.
Svojo nekdanjo športno direktorico je uničila s številnimi eksplozivnimi napadi, ki jih v modernem kolesarstvu na žalost vidimo vse redkeje. S to zmago se je Vollering zapisala v zgodovino, saj je po Annemiek van Vleuten postala šele druga kolesarka z zmago na vseh treh Grand Tourih. Njen naslednji veliki cilj bo Dirka po Franciji, na katero bo gotovo prišla v vlogi favoritinje, vprašanje pa je, če se bo tudi letos ponovila lanskoletna zgodba, ko je morala priznati premoč Ferrand-Prévot, ki je celotno sezono znova podredila zgolj enemu cilju. Vsekakor se tudi v Franciji obeta zanimivo dirkanje.
Urška Žigart utrjuje svoj položaj med najboljšimi kolesarkami za skupni seštevek
Maj 2026 bo za vedno ostal zapisan v anale slovenskega ženskega kolesarstva. Urški Žigart (AG Insurance – Soudal) je uspel neverjetni dosežek, saj se je tako na Dirki po Španiji kot na Dirki po Italiji zavihtela med najboljšo osmerico v skupni razvrstitvi. Dodajmo, da je poleg nje to uspelo samo še legendarni Anni van der Breggen, ki bi jo na listi najboljših kolesark profesionalne dobe uvrstili zgolj za njeni rojakinji Marianne Vos in Annemiek van Vleuten.
Žigartova je znova potrdila, da sodi med najboljše klančarke v ženski karavani. Dokaj uspešno je prestala tudi razgibane etape in spuste, ki so ji v preteklosti povzročali največ težav. Spodbudno je tudi dejstvo, da je s preteklimi odličnimi rezultati prevzela kapetansko vlogo v ekipi AG Insurance – Soudal, ki je je zdaj v veliki meri podrejena ambicijam 29-letne Slovenke.
Kot je v kolumni zapisal kolega Matic Rupnik, pa je uspehe Žigartove večina domačih medijev dodobra ignoriralo. Za mnoge je na žalost še vedno zgolj “Pogačarjeva zaročenka”, kot jo žaljivo označuje marsikateri medij na sončni strani Alp. Kolesarka iz Slovenske Bistrice si nedvomno zasluži večje spoštovanje slovenske kolesarske javnosti, ki se premalo zaveda pomena njenih dosežkov. Predvsem v zadnjih dveh sezonah je prikazala velik napredek, v zadnjem mesecu pa se je dokončno utrdila pri vrhu najboljših kolesark za skupni seštevek.
Julija se naj bi šele drugič v karieri in prvič po letu 2022 podala tudi na Dirko po Franciji. Če bi ji še v deželi glaskih petelinov uspelo ponoviti dosežka s cest Španije in Italije, potem bomo lahko govorili o zgodovinskemu dosežku, s katerim se ne more pohvaliti veliko kolesark. Tudi lov na etapne zmage in morebitno pikčasto majico se sliši zelo vabljivo, če bo Žigartova morda preveč utrujena za lovljenje nove visoke uvrstitve v skupnem seštevku. Že večkrat je dokazala, da je sposobna tako enega kot drugega.
Žensko kolesarstvo ponuja dramo, ki jo pri moških redko doživimo
Tako Dirka po Španiji kot Dirka po Italiji za dekleta sta bili napeti do zadnjega trenutka. Obe sta bili odločeni šele v zadnji etapi in v obeh primerih smo na poslednji dan preizkušnje videli menjavo na mestu vodilne. Obakrat je kratko potegnila Anna van der Breggen, ki je kljub odlični formi in pametnemu dirkanju ostala brez rdeče in rožnate majice.
Paula Blasi (UAE ADQ) v Španiji in Demi Vollering v Italiji sta ji na zadnji dan dirk pripravili zasedo, iz katere se izkušena Nizozemka ni uspela izviti. Poleg kolesark, ki so prikazale borbeno in napadalno dirkanje, si pohvale zaslužijo tudi organizatorji, ki jim je uspelo sestaviti trasi, na katerih so dekleta do zadnjega lahko poskušale z napadi.
Še posebej spektakularen je bil zaključek Dirke po Italiji, ki se je po koncu skrajšane etape na legendarni Colle delle Finestre zdela že bolj ali manj odločena. Anna van der Breggen je na gorskem kronometru uničila vse tekmice, svojo občutno prednost pa je nato uspešno ubranila tudi na najtežjih gorskih etapah. Sledila je zgolj še zadnja etapa, ki je sicer vsebovala nekaj konkretnih klancev, vendar so bili ti precej oddaljeni od cilja. Vsekakor je šlo za eno manj zahtevnih etap v zaključku dirke, še enkrat več pa se je pokazalo, da preizkušnjo naredijo težko predvsem kolesarke in ne nujno teren.
Poslednji dan Dirke po Italiji je bil najboljša možna reklama za kolesarstvo. Videli smo napade od daleč, števline menjave v virtualnem vodstvu, ter neusmiljeno napadanje med najboljšimi kolesarkami sveta. Takšno dirkanje je nedvomno tudi posledica manjših ekip, kar posledično pomeni, da je težje nadzirati dogajanje. Veliko pa so k povečani zanimivosti pripomogle mlajše kolesarke, ki se trenutno prebijajo v ospredje. Tem čedalje bolj uspeva konkurirati zvezdnicam, ki so prevladovale v preteklih letih.
Po odlični spomladanski sezoni in po razburljivi Dirki po Italiji se že veselimo Dirke po Franciji za dekleta, kjer se bodo zbrala vsa največja imena v športu. Znova se obeta dramatično dirkanje z nepredvidljivimi uspehi.
Se Primož Roglič res poslavlja?
Bo Primož Roglič (Red Bull – Bora – Hansgrohe) svojo bogato kariero res sklenil na domačih cestah, kjer se je pred več kot desetletjem v dresu Adrie Mobila prvič predstavil kolesarskemu svetu? Pretekli teden je namreč odjeknila presenetljiva novica, ki so jo v svet lansirali španski mediji. Ti pravijo, da obstaja precejšnja verjetnost, da Kisovčan vozi svojo zadnjo sezono med svetovno elito in bi lahko svojo kolesarsko pot sklenil na domačem evropskem prvenstvu.
Kisovčanu se po koncu sezone namreč izteče pogodba z Red Bull – Boro – Hansgrohe, nove pa z nemško ekipo naj ne bi podpisal. Tako se poraja vprašanje, kje bo Slovenec nadaljeval športno pot. Že nekaj časa se ga sicer povezuje z ekipo Bahrain Victorious, ki ima med zasedbami svetovne serije največ slovenskega pridiha, vendar so to za zdaj zgolj govorice brez trdne osnove.
Rogliča bomo znova lahko videli na prihajajoči Dirki po Švici, ki ostaja edina večja enotedenska preizkušnja, ki je v svoji karieri ni osvojil. Tudi letos bo to praktično misija nemogoče, saj bo na startu tudi njegov rojak Tadej Pogačar. Po preizkušnji v deželi točnih ur in dobre čokolade ima nekdanji olimpijski prvak v kronometru zelo prazen tekmovalni koledar. Njegov največji cilj sezone ostaja Dirka po Španiji, na kateri naj bi lovil rekordno peto zmago v skupnem seštevku.
Prihodnost kolesarja, ki je začel kolesarsko evforijo v Sloveniji, tako ostaja zavita tančico skrivnosti. K temu prispeva tudi Roglič sam, ko na novinarska vprašanja odgovarja po ovinkih in z izrabljenimi frazami. Letos sicer nima izstopajočih rezultatov, vendar smo prepričani, da bi z menjavo okolja, ki bi bilo bolj podrejeno njegovim potrebam in željam, lahko še nekaj let blestel na najvišjem nivoju.
Če se res izkaže, da bo evropsko prvenstvo zadnje dejanje njegove fenomenalne kariere, potem pa se na Gorenjskem zares obeta prava “veselica”, saj se bo takrat upokojil tudi Luka Mezgec (Jayco AlUla), ki je z zmago v Trstu leta 2014 začel slovenski niz etapnih zmag na Grand Tourih.
