Prvi tekmovalni dan Tadeja Pogačarja v sezoni je prinesel tudi njegovo prvo zmago. Dosegel jo je v svojem slogu, z 80 kilometrov dolgim samostojnim napadom na katerega konkurenca ni imela odgovora. S tem je postal prvi kolesar, ki je to prestižno klasiko, ki si po mnenju mnogih zasluži status šestega spomenika, dobil kar štirikrat.
Tadej Pogačar wins Strade Bianche for the fourth time after attacking with more than 78km to go and holding his advantage all the way to the Piazza del Campo 🤩 pic.twitter.com/SMvJUxx4KO
— Cycling on TNT Sports (@cyclingontnt) March 7, 2026
V prvi polovici dirke smo spremljali precej padcev in odstopov, katerim pa so se izognili vsi Slovenci na dirki. V tem delu dirke se je izoblikovala tudi ubežna skupina, a deveterica ni igrala vidnejše vloge, saj so bili ujeti takoj po začetku ključnega odseka na dirki Monte Sante Marie.
Kot prvi v glavnini je na sektor zapeljal Florian Vermeersch, Tadej Pogačar (oba (UAE Emirates-XRG) je sektor začel na 6 poziciji a že po nekaj metrih se je postavil za klubskega kolega, ki je narekoval oster ritem. Na prvem strmejšem delu 11,5 kilometrov dolgega makadamskega odseka so se naredile prve luknje v glavnini, stik s prvim delom je izgubil tudi Matej Mohorič (Bahrain Victorious).
Narekovanje tempa je nato prevzel Jan Christen. Čeprav je bil v zadnjem času deležen številnih, večinoma upravičenih kritik glede svojega obnašanja na kolesu, si tokrat zasluži vse pohvale. S silovitim pospeševanjem je poskrbel za dodatno selekcijo in pripravil teren za Pogačarjev napad 80 kilometrov pred ciljem, ki se je izkazal za odločilno potezo dirke.
Sveti Tadej, pedaliraj za nas, je narekoval napis ob cesti. Na začetku sezone nič novega, Pogi se je odpeljal Seixasu in del Toru. Mohorič v tretji zasledovalni skupini.
— Matic Rupnik (@rupnik_matic) March 7, 2026
Nekaj metrov mu je uspel slediti Tom Pidcock (Pinarello Q36.5), a je zaradi mehaničnih težav kmalu popustil. Brez silovitega pospeševanja, temveč z močnim ritmom se mu je poskušal približati francoski supertalent Paul Seixas (Decathlon CMA CGM) a priključiti mu ni uspelo. Slovenski šampion je hitro ustvaril neulovljivo razliko, ki jo je do konca dirke le še nadzoroval.
V ozadju smo videli zanimivo dogajanje v borbi za preostali mesti na stopničkah. Glavnina se je ob vsem dogajanju razpadla na več manjših zasledovalnih skupin, prve tri zasledovalne skupine so se 60 kilometrov pred ciljem združile v približno petnajsterico kolesarjev. Nato smo videli konstantne napade različnih kolesarjev, ki niso obrodili sadov vse do napada Mattea Jorgensona (Visma-Lease a Bike) 36 kilometrov pred ciljem, ki je zasledovalno skupino razdelil na dva dela.
Slabih 20 kilometrov pred ciljem je z novim napadom, na odseku posvečenem Pogačarju, poizkusil Paul Seixas, sledil mu je lahko le Isaac del Toro (UAE Emirates-XRG). V šprintu do Piazze del Campo je bil uspešnejši Francoz, ki je zasedel drugo mesto, medtem ko je tretje stopničko pripadlo Mehičanu. Matej Mohorič je dirko končal na 24. mestu.
