Razkritje trase Dirke po Franciji je v kolesarskih krogih dvignilo precej prahu. V treh tednih dirkanja bomo videli le 22 kilometrov vožnje na čas, najmanj v moderni zgodovini dirke. Christian Prudhomme svojo odločitev brani z argumentom, da so bitke v gorah zanimivejše od kronometra.
Ob razkritju trase prihodnje Dirke po Franciji je v oči bodlo pomanjkanje vožnje na čas. Namigovanja o ekipni vožnji na čas so se izkazala za neresnična in tako smo ostali pri zgolj enem kronometru. Tudi ta pa ne bo povsem klasičen, saj bo dolg le 22 kilometrov, večji del pa se ga bo odvilo na zahtevnem vzponu, kjer bodo v prednosti zopet hribolazci.
Mnogi kolesarski navdušenci so razočarani nad pomanjkanjem vožnje na čas. Vajeni smo, da je vožnja na čas v 20. etapi zaključevala tekmovalni del dirke in ponujala še zadnjo možnost za spremembo skupnega seštevka. Leta 2023 tega ne bo in zadnji “tekmovalni” dan bodo kolesarji roge prekrižali na klasični gorski etapi.
Christian Prudhomme, direktor Dirke po Franciji, brani svojo odločitev o manjšem številu kronometrskih kilometrov in trdi, da v moderni dobi vožnja na čas ni več potrebna v takšnem obsegu kot včasih.
“Vožnje na čas ponavadi paralizirajo dirko. Raje vidim, da se šampioni od prvega konca tedna dalje borijo z ramo ob rami. Tudi vsi vi se tega zavedate. Boj z ramo ob rami je precej bolj zanimiv, kot če se kolesarji na progo podajajo en za drugim,” je novinarjem na predstavitvi povedal Francoz.
Prudhomme meni, da moderno kolesarstvo in moderna generacija kolesarjev ne potrebuje toliko voženj na čas. Najboljši hribolazci so namreč tudi najboljši kronometristi, kar sta na zadnji Dirki po Franciji dokazala tudi Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard.
“Ko sem bil majhen, smo imeli razkorak med hribolazci in kronometristi, dva različna stila.”
“Na eni strani je bil Jacques Anquetil, ki je bil dober kronometrist, a je trpel v gorah, na drugi pa orel iz Toleda, Federico Bahamontes, ki je blestel v gorah, a izgubljal čas na kronometru. Takrat je bila vožnja na čas nujna, saj se je izničila razlika v stilih.”
“Sedaj smo se vrnili v napadalni način kolesarstva, kjer lahko kolesarji zmagajo na vsakem terenu.”
Kdo ima prav, gledalci ali Prudhomme, bo jasno 23. julija prihodnje leto. Vsekakor nas čaka veliko zanimivih bojev v gorah, ki so ključni element vsake Dirke po Franciji. Prudhomme namreč poudarja, da še tako dober kronometrist ne more osvojiti Dirke po Franciji, če ni hkrati tudi dober hribolazec.
“Tour je bil od vedno narejen za hribolazce, ne glede na to kaj govorijo drugi. Če se ne znaš dobro vzpenjati, ne moreš osvojiti Dirke po Franciji.”
“Sanjam o tem, da bi imel, tako kot pred 60 leti, pravo bitko med pravimi rouleurji, ki poskušajo preživeti v gorah, in odličnimi hribolazci, ki so slabši v kronometru. Zdaj ni tako, lahko pa se nekoč ponovi,” je še dodal.
