Čakali smo ga osem mesecev in naposled je tu. Prvi spomenik v letu 2020. Tudi ob spremenjenem koledarju dirk ta čast pripada dirki Milano – San Remo. Ob enajsti uri se bodo kolesarji podali na skoraj 300-kilometrsko pot proti San Remu, kjer bo svojo lansko zmago branil Julian Alaphilippe.
Najdaljša dirka v koledarju
Kot že omenjeno gre za skoraj 300-kilometrsko preizkušnjo, kar je z naskokom najdaljša dirka v koledarju. Če dirkaškim 299 kilometrom prištejemo še 10 kilometrov vožnje v nevtralni coni, skupna številka prevoženih kilometrov skoči celo preko meje 300 kilometrov.
Trasa dirke nekoliko spremenjena
Kot že ime dirke pove, le-ta poteka od Milana do San Rema (ima dirke včasih ne pove točne trase, dirka Paris-Roubaix se namreč ne začne v Parizu, pač pa v 80 kilometrov oddaljenem Compiegneu). A letošnja trasa ne bo potekala po isti poti kot pretekla leta.
Mnogi župani mest, ki jih tradicionalno prečka dirka, so se uprli in prepovedali izvedbo klasike preko njihovega »kraljestva«. Glavna razloga za nejevoljo županov sta nevarnost okužbe prebivalcev s koronavirusom ter težava z zaporami ceste v poletnem času. Promet je v teh mesecih namreč močno povečan in vsaka zapora ceste bi lahko povzročila večje prometne zamaške.
Dirka bo tako k morju zavila mnogo kasneje kot ponavadi. Na dirki bosta zaradi tega debitirala dva vzpona – Niella Belbo in Colle di Nava, ki pa resne selekcije v glavnini ne bi smela narediti. Petdeset kilometrov pred ciljem bodo kolesarji le zavili k obali, ob kateri bodo vozili vse do cilja.
Zadnjih 32 kilometrov dirke ostaja nespremenjenih. V njih bo glavnina prečila tradicionalna grička Cipresso in Poggio, ki bosta za končni razplet veliko pomembnejša od prejšnjih dveh.
Cipressa je 5,7 kilometra dolg vzpon s povprečnim naklonom 4,1 %. Ko ga bodo kolesarji prečili, bodo imeli pred seboj še 21,5 kilometrov dirkanja, zato resnejših napadov še ne gre pričakovati. Skoraj gotovo pa jih bomo videli na Poggiu. Vzpon, ki je že večkrat odločal o zmagovalcu, je dolg 3,7 kilometra, prav toliko pa znaša tudi njegov povprečni naklon. Z vrha v dolino vodi 3,2-kilometrski spust, do ciljne črte pa kolesarje loči še 2,2 kilometra vožnje po dolini.
Ekipe zmanjšane na šest kolesarjev
Še ena izmed sprememb letošnje izvedbe dirke je manjše število kolesarjev v ekipi. Vsaka bo na dirko lahko pripeljala le šesterico tekmovalcev, kar je enega manj kot v preteklih letih. Odločitev je organizator sprejel na račun dodatnih dveh ekip, ki bosta letos nastopili na dirki. RCS Sport, ki stoji za dirko, si je namreč želel na dirko dodati ekipi Androni Giocattoli-Sidermec in Bardiani CSF Faizane.
Udeležene ekipe so nova pravila sprejela mešano. Odločitev je šla v nos predvsem večjim ekipam, ki računajo na končno zmago. S kolesarjem manj imajo namreč manj možnosti za nadzor dirke in posledično manj možnosti za zmago.
Spomenik, ki najbolj odgovarja šprinterjem
Izmed vseh petih spomenikov je Milano-San Remo tisti, ki je najbolj po okusu šprinterjev. V zadnjih šestih letih sta šprinterja slavila dvakrat, leta 2014 je bil najhitrejši Alexander Kristoff, dve leti kasneje Arnaud Demare.
Letos bo med šprinterji potrebno paziti predvsem na Caleba Ewana, Elio Viviania, Sama Bennetta, Nacerja Bouhannija, Arnauda Demareja, Fernanda Gavirio ter Petra Sagana.
Kot že omenjeno bi lahko selekcijo pred ciljem naredil vzpon Poggio, ki bi v vlogo favoritov za zmago postavil povsem drug spekter kolesarjev. Možnosti bi dobili predvsem eksplozivni kolesarji, ki lahko zdržijo krajše vzpone.
Omeniti gre predvsem lanskega zmagovalca Juliana Alaphilippa, ki je eden najboljših kolesarjev na kratkih vzponih. Konkurenco mu bo predstavljal Wout van Aert, ki se je z zmago na Strade Bianche potrdil, kot kolesar za klasike. O favoritih enodnevnih dirk pa ne moremo govoriti, ne da bi omenili Philippa Gilberta, Grega Van Avermaeta in Oliverja Naesena.
Slovenci z dvema železjema v ognju
Na spomenik se podajata tudi dva Slovenca. V dresu Bahrain-McLarena bo vozil Matej Mohorič, ki bo prvotno v vlogi pomočnika Dylanu Teunsu oziroma Sonnyju Colbrelliju, če bo prišlo do šprinta. A v pravih okoliščinah bi Mohorič lahko vozil tudi zase in v zaključku dirke poskusil popraviti svojo najboljšo uvrstitev na italijanskem spomeniku. Lani je bil namreč peti.
Poleg Mohoriča bo na dirki nastopil tudi Tadej Pogačar. Mladenič sicer ne velja za kolesarja za enodnevne dirke, a je s 13. mestom na Strade Bianche dokazal, da lahko visoko poseže tudi v nedomačem okolju. V ekipi UAE Emirates bo sicer kapetan Fernando Gaviria, a v kolikor bi Kolumbijec za glavnino zaostal že pred zaključkom dirke, bo glavno orožje ekipe prav Pogačar.
