Boji za mavrično majico se bodo letos odvijali v Avstraliji, kjer opravljajo še zadnje popravke pred uradno objavo trase. Že sedaj pa je jasno, da bo ta najdaljša v zadnjih 35 letih.
Po dvanajstih letih se svetovno prvenstvo zopet vrača v Avstralijo. Letos bo potekalo na jugovzhodu države v Wollongongu, kjer bo na sporedu precej bolj zahtevna dirka, kot je bilo sprva mišljeno.
Končna podoba trase še ni javno znana, a veliko karakteristik že poznamo. Jasno je že, da se bodo morali kolesarji spopasti z vzponom na goro Keira, sedaj pa je v medije prišla tudi informacija o dolžini trase.
Dirka se bo začela v Helensburghu in po 275 kilometrih končala v Wollongongu. Tako dolgo traso smo nazadnje videli leta 1987, ko je po 276 kilometrih dirkanja Stephan Roche slavnostno dvignil roke v zrak.
Tudi ženska preizkušnja ne bo med krajšimi. Dekleta se bodo spopadla s 174 kilometri proge, kar je celo 14 kilometrov več od UCI-jeve omejitve o dolžini, a le-ta je bila že mnogokrat presežena.
Tudi v lanskem letu trasa svetovnega prvenstva ni bila kratka. V Flandriji, kjer je slavil Julian Alaphilippe, je kolesarje čakalo 268 kilometrov, torej le sedem manj kot letos. Dolžina se v zadnjih letih stalno giba med 250 in 270 kilometri, le tu in tam pa preseže tudi 270 kilometrov.
Razgibana dirka, ki ne odgovarja domačemu adutu
Ob dodelitvi gostitve svetovnega prvenstva Avstraliji so mnogi pričakovali ravninsko dirko, ki bi se končala s šprintom. Tako bi vlogo favorita namreč prevzel domačin Caleb Ewan.
Član Lotto Soudala je milo rečeno razočaran nad določeno traso, saj ga postavlja v podrejen položaj. Sicer razume, da risanje trase po navodilih kolesarje ne bi bilo etično, a vseeno je upal, da jo bodo začrtali z mislijo nanj.
“Če bi govoril z organizatorji dirke in bi me poslušali, potem ne bi imeli trase, ki jo imamo,” je Ewan povedal v pogovoru za AAP.
“Seveda ne smejo upoštevati mnenja kolesarja. To bi bilo pristransko. Če dirkamo v Avstraliji in imamo Avstralca, ki lahko zmaga na določeni trasi, potem bi bilo smiselno traso prilagoditi Avstralcu. A to ni avstralski način.”
Caleb Ewan kljub zahtevni trasi ne meče puške v koruzo. Ne nazadnje je na lanskem Milano-San Remu dokazal, da lahko preživi krajše vzpone.
“Slišal sem, da je UCI želel šprint. Wollongong ni želel šprinta, ki bi ustrezal Avstralcu, zaradi česar sem nekoliko razočaran. Dokazal jim bom zmoto in skušal vseeno zmagati,” je še dodal.