Na maratonu v Amsterdamu, ki je potekal minuli vikend, je nekdanji zmagovalec Dirke po Italiji, Nizozemec Tom Dumoulin, odtekel fantastični čas 2:29. Na isti dan je na Ljubljanskem maratonu Primož Kobe tekel 2:17:03, kar je bil najboljši slovenski rezultat na prestižnem domačem maratonu. Tistim, ki živimo kolesarstvo, se je hitro utrnilo vprašanje: Kako bi tekel Tadej Pogačar?
Seveda pa to ni najhitrejši čas v slovenski zgodovini. Tega je s časom 2:11:50 marca leta 2000 v Torinu dosegel Roman Kejžar, ki še vedno velja za najboljšega maratonca v zgodovini naše države. Glede na to, kako dobro je tekel Tom Dumoulin, ki je resda spadal v sam svetovni vrh, se lahko vprašamo, kakšen čas bi na maratonu dosegel verjetno najboljši kolesar vseh časov Tadej Pogačar?
Dejstvo je, da kolesarji ne tečejo prav radi. A ko se preizkusijo, takrat so zelo hitri. Jasno je tudi, da je Tadej Pogačar izjemen športnik in da bi v vsakem športu, ki terja veliko fizične moči in vzdržljivosti tekmoval fantastično. Njegovi izvrstni samostojni pobegi so nemara kolesarski ekvivalent maratonskemu teku pod dve uri in pet minut. Morda lahko kakšen uspeh enačimo celo s tekom pod dve uri, a žal v kolesarskem športu z izjemo vožnje na eno uro nimamo časovnih rekordov.
Tom Dumoulin correu a Maratona de Amsterdam para 2:29”. Pace 3:25’/km. pic.twitter.com/ckxMsckkdc
— O País Do Ciclismo (@opaisdociclismo) October 19, 2025
Poglejmo si Pogačarjevo aerobno kapaciteto. Njegov VO₂max (največja količina kisika, ki jo telo lahko porabi med intenzivno telesno vadbo — mililitri kisika, ki jih lahko človek porabi na kilogram telesne mase v eni minuti, op. p.) po navajanju human-performance.si znaša okrog 90 ml/kg/min. Za primerjavo, pri Primožu Rogliču ta številka znaša okrog 85, pri dobremu amaterju 65, pri rekreativcu 50 in pri neaktivnem človeku 40 ml/kg/min.
Pri najhitrejših maratoncih VO₂max ne igra tako pomembne vloge kot njegovo dobro vzdrežavnje, ključnega pomena je tudi laktalni prag (Intenzivnost vadbe, pri kateri se v krvnem obtoku začne nabirati laktat, oziroma mlečna kislina). Pri teku to dojemamo kot ocenjeno raven napora oziroma tempo. Obenem Tadej Pogačar dela na drugih mišicah kot tekači na dolge proge, pri treningih pa pride do obrabe drugih sklepov.
Vseeno pa so v preteklosti kolesarji na različnih razdaljah dosegali vrhunske čase. Že nekajkrat smo omenili Dumoulinov maraton, med katerim je Nizozemec imel nemalo težav s krči, v izjavi po cilju pa je povedal tudi, da je začel prehitro, zato je v zaključku popustil. Pred leti je na maratonu v Maastrichtu na 10-kilometrski razdalji tekel izjemnih 32:38. Na ljubljanskem maratonu bi mu to prineslo skupno 22. mesto.
Primož Kobe postavil nov slovenski rekord trase Lj. maratona (neuradno 2:17:03): "Odlično sem se počutil, super podpora ob progi, hvala organizatorjem, da sem imel narekovalca ritma.". #ljubljanskimaraton @rtvslo pic.twitter.com/LNEzUQXPFL
— Tomaž Okorn (@Tomaz_Okorn) October 19, 2025
Tom Pidcock je pred leti pet kilometrov pretekel v 13 minutah in 25 sekundah, kar je naravnost fantastičen rezultat, ki je boljši tudi od slovenskega rekorda, ki ga je davnega leta 1974 s časom 13:32 postavil Peter Svet.
Kristjan Fajt, ki je kolesarsko kariero leta 2016 končal zaradi pozitivnega dopinškega testa, je v Ljubljani tekel dobri dve uri in 40 minut. Ker smo kolesarski medij, je potrebno izpostaviti še neverjeten rezultat športnega reporterja Televizije Slovenija Davida Črmelja, ki je lani ob svojem prvem poskusu na maratonu v cilj prišel v 2:43, kar je denimo hitreje od rekorda Adama Yatesa (2:58:22). Hitri so tudi šprinterji, Nacer Bouhanni je na lanskem maratonu v Frankfurtu tekel izvrstnih 2:34:36.
Zagotovo lahko ocenimo, da bi Tadeju Pogačarju bolj ustrezale krajše proge, denimo na 10 kilometrov. A vseeno menimo, da bi lahko presegel Dumoulinov čas in tekel pod 2:25. Če bi se res dolgo pripravljal na maraton, bi nedvomno lahko premagal Kobetov nedeljski čas, a rezultat Romana Kejžarja bo še dolgo ostal najboljši v zgodovini Slovenije.
