Čeprav je Tadej Pogačar s petimi minutami prednosti dirko po mnenju mnogih odločil že v njenem prvem delu, Tour še naprej piše izjemne zgodbe. Le kdo bi bil sposoben prehiteti Jasperja Philipsena, Michaela Matthewsa in Petra Sagana v skupinskem sprintu, dan kasneje pa napasti v etapi z dvema vzponoma na legendarni Mont Ventoux?
Dan premora je očitno še kako dobro del Woutu van Aertu. V torek je na ravninski etapi zaostal le za prerojenim Markom Cavendishem, za seboj pa pustil vso (pre)ostalo sprintersko srenjo.
“Škoda, ko sem prišel iz zavetrja mi je zmanjkalo moči. Mark je bil preprosto hitrejši,” je po torkovi preizkušnji pojasnjeval Belgijec in dodal: “Jutri bom pomagal Vingegaardu in upam, da bo na Ventouxu veliko belgijskih navijačev.”
Jumbo-Visma je po odstopu Primoža Rogliča vse upe v boju za skupni seštevek položila prav na mladega Jonasa Vingegaarda, a Van Aertu zagotovo niso zamerili, ko med vožnjo na “plešastega velikana” ni bil ob njem.
26-letnik, ki po podatkih z Wikipedije ob 187 centimetrih tehta slabih 80 kilogramov, je namreč bil povsem na čelu dirke. Navkljub fizičnim predispozicijam, ki nikakor ne pritičejo najboljšim hribolazcem, je z ostalimi ubežniki opravil na predzadnjem vzponu. Na sklepnem in obenem najzahtevnejšem (ekstra kategorije) pa je še enkrat vse storil sam za zasluženo in, kot je sam dejal, največjo zmago kariere.
Jubmo-Vismo lahko po katastrofalnem uvodu v dirko, ko je že po nekaj dneh postalo jasno, da je rumena majica (zopet) splavala po vodi, veseli še nekaj. Nekaj minut za Van Aertom je v konkurenci najboljših blestel že omenjeni Vingegaard.
24-letnik, ki vozi svojo prvo Dirko po Franciji, je z napadom najprej za seboj pustil Rigoberta Urana in Richarda Carapaza, kmalu zatem pa pokazal, da je tudi Tadej Pogačar le iz mesa in krvi. Z naskokom vodilni na Touru mu namreč na drugem vzponu na Mont Ventoux ni uspel slediti, na vrhu pa je razlika med njima znašala dobre pol minute.
Pri Jumbu so ostali brez glavne nagrade, a so dobili kopico manjših. Vingegaard vsaj zaenkrat kaže, da je več kot primeren za boj v skupnem seštevku. Sploh zato, ker se je odlično odrezal tudi v vožnji na čas, ki je pomemben del repertoarja kolesarjev za skupno razvrstitev. Van Aert pa dokazuje, da je kljub sprinterskemu telesu mož za vse terene in bo še kako pomemben za naslednje love na majice živahnih barv (rumeno, rdečo in rožnato).