Žensko kolesarstvo se v zadnjih letih močno razvija in pridobiva na priljubljenosti. Vseeno pa nekatere sprejete odločitve dajejo občutek, da šport naredi korak nazaj, namesto naprej. Eno zadnjih takšnih odločitev je sprejel ASO, organizator ženske dirke La Course.
Francosko podjetje ASO stoji za večino največjih kolesarskih dirk v deželi galskih petelinov. Njihov kronski dragulj je Dirka po Franciji, ki v zadnjih letih v sklopu »spremljevalnega programa« gosti tudi žensko enodnevno dirko La Course. V le šestih letih je postala ena najbolj prestižnih ženskih dirk svetovne serije.
Dirka je prva tri leta potekala na Elizejskih poljanah, nato pa so jo v četrtem letu prestavili na jugovzhod Francije, natančneje na prelaz Izoard. Mnogi kolesarski »strokovnjaki« so bili mnenja, da bo 67-kilometrska dirka z zaključkom na znamenitem vzponu, prehud zalogaj za kolesarke. Njihovo zmoto je dokazala Annemiek van Vleuten, ki je na Izoardu za seboj pustila vse tekmice.
Nizozemka je slavila tudi naslednje leto, ko se je dirka podaljšala na 112 kilometrov. Trasa tokrat ni vodila preko Izoarda, a so morale kolesarke vseeno premagati štiri vzpone, dva izmed njih sta bila prve kategorije.
Organizatorji so naslednje leto traso podaljšali za devet kilometrov. Dirka je bila težka, a ravno zaradi tega tako cenjena pri kolesarkah kot tudi pri gledalcih. Drugič v karieri je slavila Marianne Vos, ki je zmagala že na krstni izvedbi dirke.
Prekratka in prelahka dirka
ASO je v teh dneh objavil traso letošnje izvedbe dirke. Presenetljivo je skoraj četrtino krajša od lanske izvedbe, na poti pa bodo kolesarke le dvakrat premagale vzpon tretje kategorije. Profil proge torej bolj spominja na šprintersko etapo, kot na traso enodnevne dirke.
Annemiek van Vleuten je jasno izrazila nezadovoljstvo nad določeno traso. Prelahka dirka po njenem mnenju ne opravičuje naziva dirke svetovne serije.
»Ravnokar sem preverila traso letošnje dirke La Course… Ne morem verjeti, kaj sem videla: 96-kilometrska »dirka«. Le dva kroga z vzponom tretje kategorije… Ni ravno World Tour nivo,« je tvitnila Van Vleutenova.
Tudi mnenje med kolesarskimi navdušenci je podobno mnenju Nizozemke. Dirka je pet let premikala meje zmogljivosti kolesark in širšemu okolju dokazovala, česa so zmožne. Letos se zdi, da je ASO zrušil vse, kar je gradil v preteklih letih.
Jasno je, da so letošnje okoliščine posebne in da so določene prilagoditve potrebne. A glede na to, da bo dirka potekala isti dan in na isti lokaciji, kot prva etapa moške Dirke po Franciji, ostaja občutek, da bi se dalo zadevo izpeljati bolje. Nenazadnje bi dekleta lahko prevozila večji del ali celo celotno traso moške etape. Ta je povsem ravninska, dolga 156 kilometrov, kar je še znotraj 160-kilometrske omejitve, ki jo imajo ženske dirke.
