Prvi prosti dan označuje zaključek podaljšanega prvega tedna Dirke po Franciji. Bil je nor, napet, s številnimi prebrati in nepričakovanimi zapleti. Skupaj z vami bomo poiskali tisti dogodek, ki je najbolj zaznamoval preteklih devet dni dirkanja.
»Omi-Opi« gledalka na tla spravi večji del glavnine
Že prvi dan smo videli dogodek, ki upamo, da se nikoli ne ponovi. Uvod v Bretaniji je bil stresen in napet, še bolj kot je prvi teden Toura ponavadi. Kolesarji so v prvi vrsti skušali preživeti prve etape, zaradi rumene majice, ki je čakala na zmagovalca uvodnega dne, pa je bilo v glavnini prisotno veliko prerivanja.
A prerivanje ni bilo krivo za padec glavnine 40 kilometrov pred ciljem. Tega je povzročila zdaj že zloglasna navijačica s transparentom, ki je stopila na cestišče pred kolo Tonyja Martina. Nemec je ob trku padel, za njim pa se je ustvaril domino efekt in kolesarji so sredi ceste naredili ogromen kup koles, iz katerega je reševanje potekalo izjemno dolgo.
Dvojni napad Van der Poela na Mur-de-Bretagne
Nizozemski as je letos debitiral na Touru in prve etape so mu bile pisane na kožo. V spomin na preminulega dedka Raymonda Poulidorja, ki nikoli ni oblekel rumene majice, je skušal Mathieu van der Poel sam osvojiti najbolj čislano kolesarsko oblačilo.
Po prvem dnevu je Van der Poel zaostajal za Julianom Alaphilippom in vedel je, da bo vodstvo lahko prevzel brž ko ne le po zaslugi bonifikacijskih sekund. Ob prvem prečkanju ciljne črte na strmem klancu Mur-de-Bretagne je napadel in videti je bilo, da bo z napadom skušal priti vse do cilja. A na vrhu je popustil in dovolil, da ga je glavnina ujela.
Van der Poel je že večkrat dokazal, da lahko počne stvari, ki jih drugi ne zmorejo. Po prvem napadu je le redko kdo pričakoval, da ima v nogah še dovolj dinamita, da udari tudi v drugo. A ga je imel. Tokrat je napadel bližje cilja, se odpeljal tekmecem in osvojil etapo, hkrati pa oblekel tudi rumeno majico.
Padec Primoža Rogliča
V tretji etapi smo spremljali pravi masaker. Ozke in luknjaste ceste so na tla spravile številne kolesarje in le redki so do cilja prišli brez, da bi občutili trdoto tal. Žal jo je po trku s Sonnyjem Colbrellijem skupil tudi Primož Roglič, ki je deset kilometrov pred ciljem zgrmel s kolesa in na makadam ob cesti trdo udaril s trtico.
Roglič je tu dobil ključni udarec in odrgnine, ki so mu onemogočale napad na skupno zmago. V nadaljevanju dirke je večkrat trpel, že zgodaj izpuščal glavnino in na koncu dirko tudi zapustil.
Veliki povratek Marka Cavendisha
Britanski šprinter Mark Cavendish je bil v preteklih letih že odpisan, v solzah je celo napovedal morebitno prisilno upokojitev. Deceuninck-Quick Step mu je naposled ponudil priložnost, a nastop na Touru se je zdel nemogoč. Po težavah Sama Bennetta je slab teden dni pred začetkom izvedel, da se vrača na veliki oder.
V Francijo je prišel v dobri formi in porajalo se je vprašanje, ali lahko še ogrozi rekord po številu etapnih zmag, ki si ga lasti Eddy Merckx. Britancu so manjkale štiri, na Touru pa je osem šprinterskih etap.
Že četrti dan je potrdil dobro formo in se po letu 2016 ponovno veselil etapne zmage. Kvota zmag je skočila na 31, do Merckxa so mu manjkale še tri. A Britanec se tu ni ustavil, že dva dni kasneje je ponovno najhitreje opravil z etapo in številko dvignil na 32.
Uspešen pobeg Mohoriča na najdaljši etapi dirke
Najdaljša etapa je po načinu dirkanja spominjala na katero izmed spomladanskih klasik. Iz glavnine se je utrgala močna ubežna skupina, del, katere je bil tudi Matej Mohorič. Slovenec je deloval dobro in na enem izmed gorskih ciljev napadel, saj je želel ob koncu dneva obleči pikčasto majico, kar mu je naposled tudi uspelo.
Napadu je sledil le Brent van Moer in dvojica je skupaj nadaljevala akcijo. Prednost se je povečevala, v ozadju pa pravega odgovora ni bilo. Kmalu je dvojica v ospredju dobila družbo in število članov se je povečalo na štiri. A Mohorič je imel v nogah največ moči, na prelazu Signal se je odpeljal sotrpinom in sam nadaljeval proti cilju. Tja je prišel več kot minuto pred prvim zasledovalcem in se prvič podpisal pod etapno zmago na Touru, zadnjo, ki mu je manjkala z največjih treh dirk.
Napad Pogačarja od daleč in skok v rumeno
Tadej Pogačar je pred osmo etapo napovedal obrambno dirkanje, saj je bil v skupnem seštevku najbolje postavljen in se je pričakovalo, da bo slej kot prej prišel do rumene majice. A trideset kilometrov pred ciljem je raztrgal načrt in se sam odpravil proti ciljni črti.
Slediti mu ni uspel nihče, ob divji vožnji preko zadnjih dveh vzponov je enega za drugim lovil in prehiteval odpadle ubežnike, naposled pa se ustavil pri predzadnjima in z njima odpeljal spust do ciljne črte.
To je prečkal več kot tri minute pred glavnimi tekmeci za končno zmago in jasno oznanil, da je na dirki najmočnejši. Razlika je bila dovolj velika, da je tudi skočil na vrh razpredelnice, kjer je imel več kot minuto prednosti pred drugouvrščenim Woutom van Aertom.
Kateri dogodek je po vašem mnenju najbolj zaznamoval prvih devet etap? Svoj glas oddajte v spodnji anketi!
[yop_poll id=”38″]
