Nihče si ne želi stalno premeščati kasete s kolesa na trenažer in nazaj. Zato se nas večina odloči kupiti dodatno kaseto za trenažer. Takrat pa se pojavi vprašanje, ali mora biti ta povsem enaka tisti, ki jo imamo na kolesu.
Na trenažerju lahko uporabljate kaseto z drugačnim razmerjem kot na kolesu. Pomembno je le, da imata kaseti enako število zobnikov (prestav) ter da je največji zobnik kasete trenažerja enako velik ali manjši kot največji zobnik kasete na kolesu.
Uporaba kasete z drugačnim razmerjem omogoča normalno kolesarjenje na trenažerju, vseeno pa je potrebno biti pozoren na nekaj pasti, v katere se pogosto ujamejo neizkušeni kolesarji.
Iščeš pravo kaseto za trenažer? Predlagam kaseto z razmerjem 11-28, ki jo lahko dobiš tukaj.
Bom imel zaradi drugačne kasete težave pri vožnji na trenažerju?
Ne tako dolgo nazaj sem zamenjal kaseto na svojem kolesu. Nekaj mesecev kasneje sem otvoril sezono na trenažerju in ugotovil, da je na njem sedaj nameščena drugačna kaseta kot na kolesu. Priznam, da nisem vedel, ali bom imel zaradi tega težave, a sem se odločil, da vseeno poskusim opraviti trening.
Dobro uro kasneje sem uspešno končal trening in se spomnil, da bi moral biti pozoren na morebitne nepravilnosti pri vožnji. A teh ni bilo. Če bi bile, potem ne bi že po nekaj minutah pozabil, da uporabljam drugačno kaseto kot na kolesu.
To dokazuje, da lahko na trenažerju in kolesu brez težav uporabljate kaseti z različnim razmerjem, a si morata biti kaseti enaki v treh parametrih:
- Število prestav. Tako kaseta na kolesu kot kaseta na trenažerju morata imeti enako število prestav. Če na kolesu uporabljate 11-redno kaseto, potem morate tudi na trenažer namestiti 11-redno kaseto. Namestitev 10-redne ali 12-redne kasete bo prinesla težave, saj je nastavitev menjalnika drugačna, zaradi česar bo prestavljanje neučinkovito.
- Velikost največjega zobnika. Kasete se bodo med seboj razlikovale predvsem po velikosti največjega zobnika (npr. 11-28 proti 11-30). Pomembno je, da razlika ni prevelika, saj je v nasprotnem primeru lahko potrebna menjava kletke menjalnika. Prav tako je potrebno paziti, da je največji zobnik kasete na trenažerju enako velik ali manjši od največjega zobnika kasete na kolesu.
- Proizvajalec. Večina kaset je kompatibilna z opremo drugega proizvajalca, žal pa ne prav vse. Pri izbiri kasete za trenažer je zato potrebno biti pozoren na proizvajalca kasete (Shimano, SRAM, Campagnolo …) in se prepričati, da je ta kompatibilna z opremo nameščeno na kolesu. Priporočam vam, da kupite kaseto istega proizvajalca, kot jo imate na kolesu in se tako izognete potencialnim težavam.
Če boste zadovoljili vsem trem zahtevam, potem različno razmerje kasete ne bo predstavljalo težav. Zadnji menjalnik, ki je izvor težav ob izbiri napačne kasete, namreč deluje nemoteno, dokler velikost kasete ustreza dolžini nameščene kletke.
Bodo zaradi uporabe različnih kaset potrebne nastavitve menjalnika?
Največja bojazen kolesarjev ob uporabi kasete z drugačnim razmerjem je, da bi potrebovali vedno znova prilagajati menjalnik. Strah je povsem odveč.
Prilagajanje menjalnika bi bilo potrebno le v dveh primerih, ki pa se jima večina izogne, brez, da je nanju sploh pozorna. Kljub temu ju je dobro poznati, in se tako izogniti nakupu napačne kasete. Čeprav so kasete relativno poceni, nepotrebno zapravljanje denarja ni v interesu nobenega kolesarja.
Menjalnik bi morali nastavljati le ob drugačnem številu zobnikov (prestav) ali ob preveliki razliki največjega zobnika kasete. V obeh primerih bi bilo potrebno tudi zamenjati nekaj delov menjalnika, kar bi pomenilo še dodaten nepotreben strošek.
Prepričajte se torej, da kupite pravo kaseto in nastavitev menjalnika ne bo potrebna. Boste pa morali vsakič, ko uporabite drugo kaseto, kalibrirati trenažer. Če želite izvedeti več o kalibraciji in kdaj je potrebna, preberite članek o tej temi.
Kakšna je lahko največja razlika v velikosti kasete?
Preden kupite novo kaseto in jo namestite na trenažer, je dobro vedeti, kako veliko razliko med kasetama si lahko privoščite.
Idealno bi bilo, da uporabite povsem enako kaseto, kot jo uporabljate na kolesu. V tem primeru se zagotovo izognete kakršnimkoli težavam, saj je menjalnik nastavljen točno za to velikost kasete.
Razumem pa, da je vožnja na trenažerju drugačna od vožnje zunaj, kar se odraža tudi v uporabi drugačne kasete.
Pri izbiri razmerja kasete za trenažer je potrebno biti pozoren zgolj na to, da je največji zobnik enako velik ali manjši od največjega zobnika na kolesu. Če je ta pogoj izpolnjen, je lahko razlika v velikosti tudi do 7 zob (npr. 11-23 proti 11-30), čeprav tako velika razlika lahko vodi do manj tekočega prestavljanja.
Moj predlog je, da v primeru različne kasete izberete kaseto z dvema zobovoma manj. Na ta način boste med vožnjo že občutili razliko, hkrati pa se boste izognili kakršnimkoli težavam z menjalnikom.
V spodnji tabeli lahko najdete podatke o kompatibilnosti različnih kaset.
Kaseta na kolesu | Na trenažerju uporabite |
---|---|
11-23 | 11-23 |
11-25 | 11-25 11-23 12-25 |
12-25 | 12-25 |
11-28 | 11-28 11-25 11-23 |
11-30 (srednja kletka) | 11-30 11-28 |
11-32 (srednja kletka) | 11-32 11-30 11-28 |
Opozoriti vas moram, da kaseta z razmerjem 11-30 že zahteva srednjo ali dolgo kletko menjalnika. Posledično te kasete ne morete uporabiti na trenažerju, če na kolesu nimate že nameščene dolge ali srednje kletke. Zaradi tega ta kaseta ni kompatibilna z manjšimi kasetami.
Pozoren je potrebno biti tudi na morebitno prisotnost distančnika. Nekatere kasete imajo namreč vgrajen distančnik, zaradi česar je lahko nastavitev menjalnika napačna, če imate na kolesu nameščeno kaseto brez distančnika.
Nastavitev menjalnika sicer ni težka, zgolj nekaj obratov nastavnega vijaka bo zadostovalo. A prilagajati bi ga bilo potrebno pred vsakim prehodom s ceste na trenažer in nazaj, kar hitro postane precej nezaželeno opravilo.
V izogib napačnemu nakupu je zato najbolje kupiti povsem enako kaseto. Na ta način bo nastavitev menjalnika ustrezala obema kasetama, vi pa boste lahko brez skrbi kolo premeščali s ceste na trenažer in nazaj.
Bom zaradi drugačne kasete težje vozil na (virtualni) klanec?
Velikost kasete spreminjamo predvsem zaradi lažje vožnje v klanec. Večji kot je največji zobnik, lažje bomo poganjali v klanec.
Tudi v virtualnem svetu je prisotno precej vzponov, na katerih prav tako potrebujemo čim večjo kaseto ali pa čim močnejše noge.
Na izbiro kasete za trenažer tako vpliva tudi simulacija naklona trenažerja. Če ta simulira le nižje naklone do 15 %, potem lahko izberete nekoliko manjšo kaseto, saj bo ta zadostovala za simuliran naklon. V kolikor pa trenažer simulira naklone preko 20 %, potem je smotrno izbrati večjo kaseto (znojtraj zgoraj omenjenih omejitev).
Velikost kasete naj odraža nivo vaše pripravljenosti in simulacijo naklona trenažerja.
Kaseta mora torej odražati vašo telesno pripravljenost in simulacijo naklona trenažerja. Nižja kot je simulacija naklona ali pa bolje kot ste pripravljeni, manjšo kaseto potrebujete. Obratno potrebujete večjo kaseto, če ste pripravljeni slabše oziroma trenažer omogoča simulacijo višjih naklonov.
Zaradi izbire manjše kasete boste težje vozili v klanec, enako, kot to velja za vožnjo zunaj. Na srečo pa aplikacije za virtualno kolesarjenje omogočajo precejšne prilagajanje vožnje, s katerim še tako strm klanec lahko postane preprost.
Prilagajanje (virtualnih) prestav na Zwiftu
Zwift je vodilna aplikacija za virtualno kolesarjenje, k čemur pripomorejo tudi številne funkcije, ki jih ponuja. Te omogočajo skoraj popolno prilagajanje vožnje. Sleherni klanec lahko postane precej položnejši ali pa se celo povsem poravna. Takrat velikost kasete ne igra več vloge.
V igri lahko izberete način ERG, v katerem je simuliranje trase izklopljeno. V tem primeru lahko ves čas vozite v eni sami prestavi, trenažer pa skrbi, da upor ves čas ostaja enak, ne glede na teren v igri. V tem primeru je popolnoma vseeno, ali imate nameščeno večjo ali manjšo kaseto.
Z uporabo načina ERG, velikost kasete postane nepomembna.
A čar Zwifta je ravno v simulaciji vzponov. Ta notranje kolesarjenje vsaj nekoliko približa vožnji zunaj, zato le redki kolesarji prisegajo na način ERG.
Pri Zwiftu so mislili na vse kolesarje in prilagajanje zahtevnosti vožnje omogočili slehernemu uporabniku. Vsakdo si lahko v vsakem trenutku prilagodi “težavnost trenažerja” (trainer difficulty) in tako olajša ali oteži svojo vožnjo.
“Težavnost trenažerja” je funkcija, ki je prvotno nastavljena na 50 %, s čimer najbolje posnema vožnjo zunaj. Če uporabnik želi nekoliko lažjo vožnjo, lahko težavnost zniža. Trenažer posledično zmanjša upor, kar povzroči lažje vrtenje pedal za dosego enake moči.
Znižanje “težavnosti trenažerja” vodi do manjše potrebe po prestavljanju, zaradi česar velikost kasete igra manjšo vlogo. Nižja kot je nastavljena težavnost, manjše bo število uporabljenih zobnikov. In kdor vozi zgolj v eni ali dveh prestavah, si res ne rabi razbijati glave z velikostjo največjega zobnika.
V večini primerov kolesarji ohranijo “težavnost trenažerja” na 50 % in tako izkušnjo karseda približajo vožnji zunaj.
Tudi jaz težavnosti trenažerja ne spreminjam, saj si želim čim bolj podobnih občutkov kot med vožnjo v naravi. Prav tako si ne želim dajati lažnega občutka dobre pripravljenosti, saj me v nasprotnem primeru spomladi čaka kruta streznitev.